Vlada o interventnem zakonu: milijardni izpad, lahko bi ogrozil evropska sredstva

Vlada Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, je na dopisni seji sprejela mnenje o predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Kljub temu da predlagatelji trdijo, da gre za zakon za razvoj Slovenije, vlada meni, da ta predlog zakona ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva, ne krepi produktivnosti in ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Po njihovi oceni gre večinoma za ukrepe, ki so usmerjeni na ozke elemente posameznih sistemov oziroma ozke skupine davčnih zavezancev, ki ne morejo rezultirati v splošni podpori gospodarske rasti in povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

“Poleg tega parcialno zastavljeni ukrepi, ki jih predlagatelji označijo kot interventne ukrepe, dejansko predstavljajo sistemske posege v sisteme socialne varnosti, brez ustrezno opravljenih analiz in predlogov ukrepov, ki bi nevtralizirali negativne javnofinančne in druge negativne učinke predlaganih ukrepov,” menijo.

Milijardni izpad

Ministrstvo za finance ob tem opozarja na nevarnost uvedbe ukrepov brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov.

“Kar je še posebej problematično, je, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli ene milijardo evrov oziroma letno okoli 1,4 odstotka BDP, kar predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ. Pomembno je tudi izpostaviti, da so ukrepi usmerjeni zgolj v zniževanje davčnih prihodkov in prihodkov iz naslova socialnih prispevkov, a ne ustvarjajo strukturnih učinkov, ki bi dolgoročno povečali produktivnost in konkurenčnost,” menijo.

Tveganje za evropska sredstva

Vlada izpostavlja tudi zaveze Slovenije glede načrta za okrevanje in odpornost, ki se z uveljavitvijo predloga zakona rušijo.

“Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost namreč vzpostavlja načelo prepovedi razveljavitve predhodno zadovoljivo izpolnjenih mejnikov in ciljev kot pogoja za nadaljnje financiranje iz mehanizma. Ravno zato je nujno zavedanje, da bi sprejetje predloga zakona, ki bi posegal v že dosežene mejnike in cilje načrta za okrevanje in odpornost, lahko povzročil zadržanje ali zmanjšanje izplačil sredstev, ogrozil izvajanje že potrjenih reform in naložb ter v skrajnem primeru privedel do prenehanja financiranja,” je opozorila vlada, ki pa ni natančno navedla, kateri ukrepi iz zakona rušijo zaveze EU.

Iz teh razlogov vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem vlada ne zanika legitimnosti ciljev in namena predloga, ki pa jih je po mnenju vlade treba nasloviti premišljeno (na podlagi ocen stanja), sistemsko in z ukrepi, ki bodo učinkoviti in ne bodo rušili temeljev določenih družbenih sistemov ter bodo pripravljeni tudi z upoštevanjem javnofinančne vzdržnosti.

Združenje delodajalcev pozvalo k podpori

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), ki je podporo interventnemu zakonu izrazilo že ob njegovem oblikovanju, je pred današnjo obravnavo predloga poudarilo, da je nujno zavedanje, da je le zdravo in uspešno gospodarstvo lahko temelj socialne države. Prepričani so, da gre za pomemben premik v smeri manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo, so zapisali v sporočilu za javnost.

“Slovenija ne more dolgoročno napredovati, če podjetjem jemlje prostor za naložbe, razvoj in zaposlovanje, zato potrebujemo državo, ki razume, da so produktivnost, delo in podjetnost temelj blaginje. Prav zato podpiramo ukrepe, ki razbremenjujejo ljudi, krepijo gospodarstvo in vračajo socialni dialog na raven enakovrednega partnerstva,” je dejal generalni sekretar ZDS Miro Smrekar.

Opozorili so na jasne signale energetske in gospodarske krize ter padanje konkurenčnosti, ki se odražajo tako v zmanjšani gospodarski aktivnosti in zviševanju inflacije, kot tudi v žepih zaposlenih v gospodarskem sektorju. V celoti se strinjajo z uvodno oceno stanja v gospodarstvu in razlogih za sprejem predloga zakona, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok (NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica).

Kljub temu pa menijo, da predlog interventnega zakona ne daje vseh res nujnih odgovorov na realne ocene stanja. “Če temu zakonu ne bo sledilo takojšnja korenita debirokratizacija poslovnega okolja (zmanjševanje stroškov države in zmanjševanje s tem povezanih oportunitetnih stroškov gospodarskih družb), zmanjševanje apetitov državnega proračuna, ki se odraža ne le na razvojnem potencialu gospodarstva, ampak predvsem tudi v denarnicah vseh delavcev in posledično tudi pokojninski in zdravstveni blagajni, bo ta zakon le lahna sapica, nujno potrebna, a nemočna ob nevihtni fronti sredi katere se nahajamo,” so še zapisali.

Sindikati vabila na sejo niso prejeli

Predstavniki sindikatov so na današnji novinarski konferenci pred sejo dejali, da vabila na sejo skupnega odbora DZ niso prejeli, poroča STA. Kot je pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, so sindikalisti na predsednika skupnega odbora DZ naslovili poziv, naj jih kot socialne partnerje povabi na sejo, saj obravnavani zakon posega na “številna področja, na katerih se sindikati aktivno udejstvujejo”. Do začetka seje pa po Počivavškovih navedbah niso prejeli nobenega odziva.

Predstavniki sindikatov tako ne bodo imeli možnosti socialnega dialoga in usklajevanja tega predloga zakona, so opozorili v sindikatih. “Menim, da je šokantno, da parlament s tem zakonom postaja institucija, kjer izražanje mnenj zainteresirane javnosti ne samo da ni zaželeno, ampak tudi ni dovoljeno,” je povedal Počivavšek.

Ob tem so bili znova kritični do predloga, ki po njihovem mnenju koristi le lastnikom kapitala in bo zaradi njega bogatejši le ozek krog posameznikov. Zakonodajno-pravna služba DZ je – tako kot sindikati – ugotovila, da “zakon ni ne interventen, ne nujen, ne razvojen, saj posega v sistemske ureditve in odlaga nekatere učinke, kar pomeni, da se z njim niti ne mudi niti ne bo rešil položaja ljudi v tej državi, razen zgornjega enega odstotka”, je dejala Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk.

Sindikalisti so na novinarski konferenci še dejali, da bodo v primeru, da DZ sprejme zakon, začeli zbirati podpise, potrebne za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, in da se bodo proti zakonu borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi, njihove besede še povzema STA.